MELAETŠA YE BOTLHOKWA
KE A ITŠHIRELETŠA (TSHWANE), WENA? (MOLEMI)
BALA, DIRA, KGATHA TEMA KA GO RPP!
SAPS E NYAKA GO ŠOMIŠANA LE BALEMI GO THIBELA DITLHASELO TŠA DIPOLASENG
RENA (SAPS) RE ITOKIŠEDITŠE GO DIRELA BAKGOPEDI (BORADIPOLASA) BAO BA FEPAGO SETŠHABA SA RENA
DIKGATO TŠA TŠHIRELETŠO YA POPEGO
Legora go dikologa ntlo le diheke tša go tswalela di kaone go feta leboto le le telele ka baKa la gore go a bonala. Waere ya legare, waere ya go tlhaba, dithini tša go sebe le selo goba ditšhipi di ka no hlomesetšwa legoreng go oketša bokgoni bja go lemoša e sa le ka pela. Gopola gore diheke di dule di tswaletšwe.
Diheke tša polokego tša go ba le diloko tša go tswalela gabotse mo pele ga monyako wo mongwe le wo mogwe wa ka ntle mmogo le ditšhipi tša go khupetša lefasetere le lengwe le le lengwe. Dira gore diheke di dule di tswaletšwe ka dinako kamoka.
Heke ya polokego ka gare ga ntlo yeo e aroganyago diphapoši tša go robala le ntlo kamoka e ka no ba bohlokwa ge motho a tsene ka gare ga ntlo. Tshepetšo ya poledisano ya tšhoganyetšo go ka ba kaone ge e tsentšhwe ja lefelong le.
Dithunya di swanetše gore ka dinako kamoka di dule moo di humanegago bonolo, gomme ge go kgonega se swarwe go motho. Netefatša gore dibetša di a thuša ka mehla le gore moswari o kgona go di šomiša.
Seletšwa/Alamo godimo ga mathudi le moo e ka tšhungwago gona ka ntlong di kgona go kwala go tšwa kgole ge e le gore mekgwa ye mengwe ya kgokagano e a ga e kwale. Go bohlokwa go leka didiršwa tše ka mehla le go netefatša gore di kwala go tšwa kgole.
Dimpšha tša go hlapetša le maganse ke mokgwa wo mobotse temošo. Di dule di tswaletšwe kgauswi le ntlo gore bašele ba seke ba di humana bonolo.
DIŠUPO TŠA TEMOŠO YA KA PELA
Batho ba go se tsebege ba go ba gona, goba ba go sepelasepela lefelong ntle le lebaka.
Dinamelwa tša go se tsebege tša go šomiša ditsela tša polasa goba le lefelo la go kampa. Lebelela mehlala yeo e sa tsebegego.
Maitshwaro a badiri ao a sa tlwaelegago. Badir ba go ja goba go reka dijo tše dintšhi kudu. Phetogo ya maitshwaro a badiredi ba ga bjale ka pela morago ga go thwala modiredi yo moswa.
Lehu la go makatša la mpša ya go hlapetša.
Hlokomela bohlatse bja go ba gona ga ditsotsi, mohlala, mabotlelo goba dithini tša go se be le selo, makese a go swara dikolo, mašaledi a dipampiri, dikonopi tša go kgagoga, dimateriale tša go kgagoga, dikgato tša maoto goba tša dieta, mello ye timilwego mafelong a bonalago okare go be go kampilwe gona, mekoti ya meetse le malao a noka, mašaledi a dijo, dikwae tša go fela, mapokisi a go se be le selo, mantle, megala, bjbj.
Bohodu bja dijo, digotetši, diruiwa le diphoofolo.
Bašele bao ba etelago lefelo la gago ka mabaka a go kwala gomme ba leka go lebelela ba sa lemogwe.
DITLWAELO TŠE DINGWE TŠE DI BOTSE TŠA POLOKEGO
Emela ditokelo tša gago bjalo ka mong wa polase. Bašele bao ba tsenago ka polaseng goba bao ba etelago badiredi ba swanetše go humana tumelelo pele. Boledišana le SAPS ya kgauswi le wena gore na molao o go dumelela gore o dire eng le gore o ka šomiša bjang dilo tšeo ka polaseng ya gago.
Badiredi ba dipolaseng
E ba le kamano ye botse le badiredi
Hlohleletša badiredi kamoka gore ba dule ba hlokometše merero ya polokego le go bega bosenyi kamoka.
Efa badiredi moputso wa dintlha le tshedimošo yeo e thušago.
O seke wa dumelela mang goba mang ka polaseng ya gago goba ka ngwakong wa gago pele o bona gabotse gore ke bomang, kudukudu bošego.
Didirišwa kamoka tšeo di ka no šomišwago bjalo ka dibetša di tswalelwe ge di sa šome.
Ntšha dinotlelo ka dikoloing kamoka ge di sa šome.
Ge o sepela, itlwaetše go tsebiša ba lapa la gago gore o ya kae, tsela yeo o yo e šomišago le gore o ikemiseditše go boya neng.
Leka mogala wa gago ka mehla go netefatša gore o šoma gabotse. Dira gore mogala o tsenywe lefelong leo o kgonago go humanega bonolo go lona kae goba kae ka ntlong, le gore ga se moo o ka thunywago bonolo ka lefasetere ge o le mogaleng.
Boloka dinotlolo moo di bolokegilego gore di seke tša pedifatšwa.
Bea serumula/thotšhe kgauswi bošego gomme ge o e šomiša netefatša gore ga e bonatše moo o lego gona.
Hlokomela bohodu bja digotetši le tše dingwe.
O seke wa dira selo se tee ka mehla ka dinako tša go swana.
Itlwaetše gore o seke wa robala ka bjako morago ga go tima mabone bošego. Dula o phafogile lebakanyana. O seke wa robala lefelong leo le bonalago ka ntle.
O seke wa ema mo pele ga mafasetere ge o bula le ge o tswalela digaretene. Šutha le garetene gore o seke wa kgona go tebiwa.
Tšea diswantšho le menwana ya badiredi kamoka, le ge e le gore ga di šomišwe, di dira gore motho a gopole gabedi ge a nyaka go dira bosenyi.
Go ithuta go thunya mo polaseng (empa o latelela dikgato tša polokego) ke mokgwa wo mongwe wo mobotse wa go tšhošetša bao ba ikemišeditšego go tlo senya.
Tsebiša bana ba gago ka mokgwa wo mobotse wa go araba mogala mmogo le gore ba seke ba bolela le batho bao ba sa ba tsebego goba ba seke ba amogela dimpho tša go tšwa go bona.
Gopola – o seke wa tšhoga. Taolo ke mokgwa wa tšhireletšo wa pele.
Bala mabaka – na go na le motho kgauswi? Dira lešata le le ntši ka moo go kgonegago.
Go šišinywa gore o lwantšhwe motlhasedi ge e le gore go tla go kgontšha gore o tšhabe KA YONA NAKO YEO.
Ge e le gore o ka kgona go mo lwantšha, o mo gobatše. Šomiša mekgwa ya go itšhireletša go fihla thušo e goroga goba o kgona go phonyokga.
Ge go sa kgonege gore o mo lwantšhe, hlokomela maswao ao o ka mo šupago ka wona. Leka go hlokomela gore a ka ba bogolo bjo bo kaakang, botelele, mmala wa moriri, mabadi, diaparo, polelo le mekgwa ya maitshwaro.
Leka go tlogela bohlatse bjo bontši go ya ka moo go kgonegago lefelong leo tlhaselo e diregilego go lona. Menwana, disakatuku, dibenyabje le mekgwa ye mengwe ya boitšhupo e ka thuša ka morago.
Batlhaselwa ba bangwe ba phonyokgile tlhaselo ka go boledišana gabotse le batlhasedi ba bona (bolela gabotse le ka bohlale).
